Sveti Jurij ob Ščavnici

MISEL DNEVA

"To, kar Jezus uči ? je skoraj nasprotje našim željam ? daje pa srečo! Pomeni ljubiti vse in vse božje stvarstvo ter se veselite, da je." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  

Veliki četrtek

četrtek, 18.04.2019


V velikonočno tridnevje vstopimo z večerno sveto mašo velikega četrtka. Ta dan praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja oz. duhovniške službe.

Že na veliki četrtek dopoldne pa škofje s svojimi duhovniki v stolni cerkvi darujejo krizmeno sveto mašo. Pri njej škof posveti sveto krizmo in blagoslovi krstno ter bolniško olje. To se opravlja samo enkrat letno. Duhovniki pri tej sveti maši obnovijo duhovniške zaobljube. Sveta krizma, ki je oljčno olje, obogateno z balzamom ali drugimi dišavami, se uporablja pri podeljevanju zakramentov krsta, birme ter pri diakonskih, mašniških in škofovskih posvečenjih. Krstno olje se uporablja pri podeljevanju svetega krsta, bolniško pa pri bolniškem maziljenju.

Jezus je pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal pashalno večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti zbranim učencem. Pri tem je kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri ter tako vnaprej na nekrvav način naredil, kar je naslednji dan izvršil s svojo krvavo daritvijo. Tako je postavil zakrament svete evharistije in z besedami: »To delajte v moj spomin!« posvetil apostole za obhajanje svete maše. Na veliki četrtek vsaka cerkev, kjer se verniki zbiramo k večernemu bogoslužju, postane dvorana zadnje večerje, ko slovesno opravljamo, kar nam je Jezus naročil, in se veselimo Božje ljubezni, ki se razodeva v postavitvi svete evharistije.

Ob zadnji večerji je Jezus učencem tudi umil noge in postavil zapoved medsebojne ljubezni. Tega se spomnimo pri obredu umivanja nog, ki sledi pridigi. Duhovnik vzame posodo z vodo ter 12 izbranim vernikom umije in obriše noge, s čimer posnema Jezusovo služenje. S tem simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe le služabnik zaupanim ljudem.

Kot vemo, je praznični zadnji večerji sledilo Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani, ki se je nadaljevalo s Kalvarijo prihodnjega dne. To na poseben način podoživljamo s tem, ko po Slavi utihnejo orgle in zvonovi. Namesto zvoncev takrat ministranti uporabljajo ragljo.

Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani, njegovo osamljenost in izdajo, zasmehovanje vojakov in sojenje pred velikim zborom, neprespano noč v ječi, pa tudi trpljenje velikega petka predstavlja prenos Najsvetejšega v »ječo«. Po obhajilu duhovnik zmoli prošnjo in kleče trikrat pokadi Najsvetejše. Nato ga ministrant ogrne z velumom, on pa vzame ciborije s posvečenimi hostijami in jih v spremstvu prenese v stranski oltar, ki ponazarja Jezusovo ječo. Po kajenju duhovnik odloži Najsvetejše v tabernakelj, nato se s pesmijo sveta maša zaključi. Navadno sledi molitvena ura, ko zbrani verniki čujemo ob trpečem Jezusu in z njim doživljamo njegovo trpljenje. Vzemimo si čas in ne bodimo podobni zaspanim apostolom, ki jim je Jezus očital: »Eno uro niste mogli ostati budni z menoj?«


Povzeto po: pridi.com